– omogočen je predictive maintenance. Na stroje se montirajo posebni senzorji za zvok in vibracije. Strojno učenje potem napove kdaj bo prišlo do okvare. Primer: elektromotorju za ventilacijo se je spremenila krivulja porabe energije (lahko gre za problem navitja), pojavile so se vibracije (lahko gre za problem na ležaju), spremenil se je zvok (lahko gre za druge mehanske okvare). Bistveno je, da se po prejemu obvestila naprava pravočasno pregleda in v sanira še preden pride do strojeloma ali zastoja. Ko se določene vrednosti presežejo, aplikacija sama pozove serviserja na ogled, mu poda točno lokacijo in diagnozo stroja. Seveda je vse to (presežene vrednosti, odprti nalogi, zaključeni nalogi, vzroki, menjave delov) mogoče spremljati na dashboardu aplikacije.
– vsaka stavba, ki je vnešena v aplikacijo ima zadaj tudi dejanski PID (projekt izvedenih del), ki ga lahko uporabnik gleda v 3D obliki ali si natisne 2D načrt. Vsi PID-i so torej avtomatično v digitalni obliki in dostopni vsem, ki jim podjetje določi pravice, tudi zunanjim, npr projektantom, izvajalcem, vzdrževalcem.
– aplikacija omogoča virtualni sprehod skozi stavbe in prikaz real-time podatkov (poraba energentov, statusi, zaposleni).
– v aplikacijo je praktično mogoče integrirati vse kar ima zadaj neko bazo podatkov: prisotnost zaposlenih (registracije delovnega časa), obiskovalcev, kje se nahajajo (glede na kontrolo pristopa), vozila, tehnično varovanje, stanja naprav in sredstev, porabe energentov, vreme, vremensko napoved, skladiščne sisteme WMS, vse vrste IoT, itd.
To je posebej koristno, ker se lahko na ta način iščejo nove relacije kot npr:
– kako vreme vpliva na število bolniških odsotnosti
– kako število in čas odprtih vrat v hladilnici glede na zunanjo temperaturo vpliva na porabo
električne energije.
Možnost programiranja scenarijev, kot npr. Ohlajevanje stavbe s prezračevanjem v nočnih urah, ko so temperature bistveno nižje od dnevnih:
če je želena temperatura za naslednji dan 22°C, v stavbi pa je temperatura 24°C in če je zunaj manj kot 20°C, naj se ob 01:00 na škarje (motorni pogon) odprejo okna in naj bodo odprta najkasneje do 6:00 ali pa dokler temperatura ne pade na 18°C.
Tako se objekt, ki se je pregreval celo popoldne, ohladi praktično zastonj in precej prihrani pri energiji.
Enako je mogoče početi z ogrevanjem ali hlajenjem v času nizke tarife. Objekt torej preračuna kaj potrebuje in lahko objekt ohladi/ogreje med 22:00 in 6:00, ko je elektrika cenejša, vikende pa izpusti.
Primer iz pilotskega projekta: s programiranjem enega kava avtomata, ki smo ga opremili z enim pametnim stikalom za 70€ smo naročniku prihranili 190€ elektrike in 483 kg CO2 izpustov.
Sistem je povezljiv z brezžičnimi napravami kakor tudi z žičnimi in kombinirano.
Posnetki zaslona prikazujejo pilotski projekt v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva.
Ker gre za “domač” proizvod, lahko vse vaše želje tudi dodatno razvijemo, kar je pri tujih dobaviteljih ali nemogoče ali pa zelo drago.